ZANIMIVOSTI O MOJIH KOLESARSKIH POTEH:

Aktivno kolesarim že od otroških let, čeprav sem se kolo naučil voziti razmeroma pozno, šele pri osmih letih. Pri trinajstih sem za birmo dobil dirkalno kolo Senior in nekaj mesecev kasneje iz domače Škofljice pri Ljubljani odkolesaril do Novega mesta in nazaj – 130 km v enem dnevu. Ko sem imel 15 let, pa sem, z boljšim kolesom,  kolesaril od doma do Zagreba in nazaj – 300 km v enem dnevu. Že takrat sem sanjaril, da bi kolesaril po vsem svetu in postopoma se je to začelo uresničevati. Ni se še zgodilo, da bi bil v neki državi in po njej ne bi kolesaril; vedno sam. Poleg uradno priznanih držav, sem kolesaril še po nekaterih nepriznanih (Palestina, Pridnestrje). Po vseh celinah sem dnevno prekolesaril vsaj 220 km in po vsaki skupno vsaj 7.000. Zadnji dve desetletji vozim večinoma treking kolesa. Moja posebnost je, da kolesarim na ogled raznih športnih dogodkov v tujini in teh se je nabralo že približno 40 (zadnje čase nekoliko manj). Med najbolj pomembnimi so kolesarjenje od doma do Kitajske - poletne olimpijske igre, od Kenije do Južne Afrike - svetovno prvenstvo v nogometu, po Južni Koreji - svetovno prvenstvo v nogometu in od doma do Francije - Tour de France. Na podoben način sem dvakrat kolesaril na evropsko prvenstvo v nogometu, poleg tega  še nekajkrat na svetovna prvenstva v hokeju na ledu in formulo 1. Zanimivo je, da s seboj nimam šotora, pač pa spalno vrečo in spal sem že marsikje (policijske postaje, bolnišnice, restavracije, bencinske črpalke, nogometna igrišča, pekarne, mesnice, stranišča, pralnice perila, škofije, samostani, cerkve, muslimanske molilnice, sikhovski templji....). Kar nekaj km sem prekolesaril tudi po avtocestah - nekje je to dovoljeno. Najbolj adrenalinsko je bilo v Dubaju, ko sem kolesaril po 14 pasovni avtocesti  - morda je to svetovni rekord (kar zadeva število prometnih pasov). Glede prometa je najhujše in najbolj kaotično mesto Kairo - včasih je celo smrtno nevarno kolesariti tam.

Na potovanjih sem doživel že marsikaj - veliko dobrih in slabih stvari. Velikokrat so me ljudje lepo sprejeli: mi ponudili večerjo, prenočišče v stanovanju ali celo dobrem hotelu ali pa mi dali denar. Po drugi strani so mi ga že nekajkrat ukradli, tudi prtljago, potni list in mobitel, me zbili z avtom, me celo napadli z nožem ali za menoj metali kamenje....Ampak Bog opazuje ljudi, vsakega posebej izmed nas. In ko pride čas, nas kaznuje, če delamo slabo. In nas  nagradi, če delamo dobro. Kolesaril sem skozi več kot 100 velemest (mest, ki imajo vsaj milijon prebivalcev), zato imam že nekaj let slogan, ki sem si ga sam izmislil: "Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem." Z razliko od mnogih, sem nekako postal imun na velemesta. V njih prikolesarim večinoma zvečer, kajti luči velemest me vedno znova posrkajo vase.

O svojih kolesarskih poteh imam potopisna predavanja (14 različnih tem) po vsej Sloveniji, ki so specifična, zanimiva in večinoma dobro obiskana; imel pa sem jih tudi v tujini (Avstralija, Avstrija, Hrvaška, Madagaskar).

.